MAKROHRANILA

Makrohranila so organske spojine, ki jih v telo vnašamo v razmeroma velikih količinah (v gramih) in nam služijo kot vir energije ter imajo druge pomembne funkcije.

Med makrohranila prištevamo beljakovine, maščobe in ogljikove hidrate. V nasprotju z energijskimi hranili, vitamini in elementi (minerali), ki jih v telo vnašamo v manjših količinah (v miligramih ali mikrogramih), ne služijo kot vir energije v telesu.

Maščobe imajo veliko najvišjo energijsko vrednost, saj sprosti 1 g maščob 9 kcal (37 kcal) energije.

En gram beljakovin sprosti 4 kcal (17 kJ),

en gram ogljikovih hidratov sprosti prav tako 4 kcal (17 kJ).

En gram alkohola pri oksidaciji sprosti 7 kcal (29 kJ),

toda ga zaradi škodljivega vpliva na telesno rast, razvoj in regeneracijo, ne prištevamo med hranila.

V prehrani poznamo dva parametra, ki sta pomembna pri ovrednotenju količine in biološke vrednosti živil/hrane: energijska in hranilna gostota.

Energijska gostota živil/hrane je definirana kot količina energije na 1 mililiter ali 1 gram živila/hrane in nam pove, koliko energije ima določeno živilo ali določena vrsta hrane na prostorninsko enoto.

Energijska gostota je lahko izražena v cal/g, kcal/g, J/g, kJ/g, cal/ml, kcal/ml, J/ml, ali kJ/ml.

Čista olja imajo najvišjo energijsko vrednost – okoli 9 kcal/g.

Priporočljiva energijska gostota obrokov za normalno hranjenega človeka je od 1 do 1,5 kcal/g ( 4,2 do 6,3 kJ/g).

Če obrok vsebuje več kot 2,5 kcal/g (10,5 kJ/g), lahko predstavlja dejavnik tveganja za nastanek prekomerne telesne mase in debelosti.

Z vključevanjem živil, ki imajo nizko energijsko vrednost v obroke (npr. zelenjava, sadje), se uspešno niža energija gostota obrokov.

Hranilna gostota živila/hrane je definirana kot količina hranilne snovi (v gramih, miligramih, mikrogramih) na energijsko enoto (na 1 MJ oziroma na 1 kcal) in nam pove, kolikšno količino določenih hranil (ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob, vitaminov ali elementov oziroma drugih snovi) vsebuje določeno živilo ali določena vrsta hrane na enoto energije.

Med hranilno gosta živila/hrano spadajo tista, ki vsebujejo pomembne količine vitaminov, elementov in ostalih biološko pomembnih snovi na relativno malo količino energije.

Na primer, sadje in zelenjava sodita med hranilno gosta živila, medtem, ko živila/hrana, ki vsebujejo sladkor, nasičene maščobe in alkohol, uvrščamo med hranilno revna živila. Hranilno gosta živila/hrana so praviloma v nasprotju z energijsko gostimi živili/hrano.